ORTOPEDIJA

PRVI PREGLED PRI SPECIALISTU - ORTOPEDU

Analiza drže in hoje, pregled do 2 anatomska sklopa, klinična interpretacija radioloških posebnosti MRI, RTG, mnenje in priporočila.

• KONTROLNI PREGLED PRI SPECIALISTU (pregled pridobljene zdravstvene dokumentacije, klinično spremljanje)
• INTRAARTIKULARNA APLIKACIJA SIMPTOMATSKE BLOKADE
• INTRAARTIKULARNA APLIKACIJA VISKOSUPLEMENTA

POSEGI V ORTOPEDIJI :

PARCIALNA ENDOPROTEZA KOLENA

OPERACIJA DEFORMACIJE HALLUX VALGUS

KOREKCIJA UKRIVLJENEGA PRSTA NA STOPALU

ZATRDITEV MALIH SKLEPOV ZARADI OBRABE

ENDOPROTEZA MALIH SKLEPOV(umetni sklep na roki ali stopalu)

KOMPLETNA REKONSTRUKCIJA STOPALA

ODSTRANITEV KOSTNIH IZRASTKOV

RADIOLOŠKO VODENA BLOKADA KRIŽNICE,FASETNIH SKLEPOV, LIGAMENTARNIH STRUKTUR (UZ), poseg v splošni anesteziji

NAMESTITEV V ENOPOSTELJNI SOBI (z analegezijo in spremlajnjem vitalnih funkcij)

Zdravljenje bolečin v spodnjem delu hrbta – kdaj pride v poštev operacija?

Zakaj nas boli v križu

Bolečine v spodnjem delu hrbta so ena najpogostejših zdravstvenih težav odraslih. Nastanejo, ko se poruši ravnovesje med hrbtenico in medenico – ključnima strukturama, ki omogočata gibanje, sedenje, hojo in pokončno držo.

Pri tem pogosto sodeluje sakroiliakalni (SI) sklep, čvrst in močno stabiliziran sklep med križnico in medeničnim krilom. Njegova naloga je prenos obremenitev med hrbtenico in spodnjimi okončinami. Če pride do disfunkcije, se pojavijo bolečine v križu, zadnjici ali nogah, ki se pogosto okrepijo pri sedenju, vstajanju ali prvih korakih po mirovanju.

Obremenitve SI-sklepa so močno odvisne od telesnega položaja – v sedečem položaju so povsem drugačne kot v stoječem. Bolečina je zato največkrat najizrazitejša pri začetku hoje, dokler se ne vzpostavi ravnovesje medenice.

Kako se odkrije vzrok bolečine

Zdravnik najprej opravi temeljit klinični pregled, s katerim potrdi ali izključi izvor bolečine v SI-sklepu.
Diagnoza disfunkcije SI-sklepa je izključitvena – najprej je treba izključiti vzrok v hrbtenici (npr. pritisk na živčno korenino), saj imata ti stanji zelo podobne simptome, zdravljenje pa je povsem različno.

Slikovne preiskave (RTG, CT ali MRI) so pri disfunkciji SI-sklepa pogosto manj uporabne, saj gre večinoma za mehanski ali tkivni vzrok, ki ga z običajnimi slikami ni mogoče zanesljivo dokazati.

Za potrditev diagnoze se uporablja diagnostična blokada SI-sklepa – injekcija lokalnega anestetika (včasih s kortikosteroidom), ki se opravi pod radiološko navigacijo.
Če bolečina po blokadi začasno izgine, potrdi, da je vir težav v SI-sklepu. Postopek se izvaja tudi na Radiološkem oddelku UKC Maribor. Bolnik nato vodi dnevnik bolečine, ki pomaga pri nadaljnjem odločanju o terapiji.

Možnosti zdravljenja

1. Gibanje in vaje

Pri večini bolnikov se zdravljenje začne s ciljno usmerjenimi vajami za krepitev trebušnih in hrbtnih mišic, ki razbremenijo hrbtenico in stabilizirajo medenico. Priporočajo se tudi hoja, plavanje in kolesarjenje – redno, vendar zmerno.

2. Protibolečinska zdravila in fizioterapija

Zdravila (npr. ibuprofen, paracetamol) lajšajo simptome, a so primerna le za kratkotrajno uporabo.
Fizioterapija z vajami, toploto, elektrostimulacijo ali manualnimi tehnikami lahko izboljša gibljivost in zmanjša bolečino.
Če se pri izvajanju vaj bolečina stopnjuje, je treba fizioterapijo začasno prekiniti – to je lahko indikacija za kirurško obravnavo.

3. Injekcije – terapevtske blokade

Če bolečina vztraja, se lahko v SI-sklep aplicira mešanica anestetika in protivnetnega zdravila. Ta postopek lahko omili bolečino in potrdi izvor težav.
Pri napredovali obrabi je učinek blokad običajno le začasen, kar pogosto vodi v odločitev za trajnejši kirurški poseg.

4. Oporni križni pas

Poseben križni pas lahko začasno stabilizira medenični obroč in zmanjša mehanske mikropremike, ki povzročajo bolečino – zlasti pri bolnikih z izrazitimi odkloni drže ali neenakomerno obremenitvijo.

5. Kirurško zdravljenje – ko druge metode ne pomagajo

Kadar bolečine kljub večmesečni konzervativni terapiji ne popustijo in močno vplivajo na kakovost življenja, pride v poštev kirurško zdravljenje.

Minimalno invazivna fuzija SI-sklepa

Pri potrjeni nestabilnosti SI-sklepa se izvede fuzija sklepa, s katero se doseže trajna stabilnost. Postopek poteka skozi majhen bočni rez (2–3 cm) pod radiološko navigacijo v splošni anesteziji.
Kirurg v sklep vstavi triangularne titanove vsadke (npr. iFuse Implant System), ki omogočijo postopno zraščanje kosti in odpravo bolečih mikropremikov.

Celoten poseg traja približno eno uro, bolnik pa običajno vstane že naslednji dan. Potrebno je razbremenjevanje z berglami 6–8 tednov, nato sledi rehabilitacija v zdravilišču.

Raziskave (npr. Duhon et al., The Spine Journal, 2016) kažejo, da po uspešno izvedenem posegu:

• bolečina upade za več kot 70 %,
• gibljivost in kakovost življenja se znatno izboljšata,
• več kot 85 % bolnikov se v nekaj tednih vrne k vsakodnevnim dejavnostim.

Minimalno invazivni pristop zmanjšuje izgubo krvi, pooperativne bolečine in tveganje za zaplete ter omogoča bistveno hitrejše okrevanje kot klasične odprte operacije.

Kdaj je operacija primerna izbira

Kirurški poseg je priporočljiv, kadar:

• bolečine trajajo več kot 6 mesecev kljub ustrezni terapiji,
• so klinični testi pozitivni za mehansko disfunkcijo SI-sklepa,
• bolečina bistveno omejuje gibanje, spanje ali delo,
• fizioterapija in zdravila nimajo trajnega učinka,
• je z diagnostično blokado potrjeno, da je izvor bolečine v SI-sklepu.

Kdaj se operacija odsvetuje

Kirurško zdravljenje ni primerno, kadar:

• obstaja sočasno draženje živčne korenine (npr. hernija diska),
• gre za kronične vnetne bolezni (npr. revmatoidni artritis),
• so prisotna akutna vnetja ali okužbe sklepa (septični artritis),
• gre za akutno poškodbo SI-sklepa, kjer je potrebno drugačno zdravljenje.

Povzetek

Večina bolečin v križu se s pravilnim gibanjem in vajami postopno umiri.
Kadar pa bolečine postanejo kronične, nepopustljive in vplivajo na kakovost življenja, je minimalno invazivna fuzija SI-sklepa varna in učinkovita možnost z dokazano dolgoročnim uspehom.

Zdravljenje mora vedno potekati postopno in individualno – od vaj, fizioterapije in injekcij do kirurškega posega, kadar so vse druge možnosti izčrpane.